Prednosti vzdrževanja spletnih strani!

•  ažurnost popravkov – vaši popravki bodo urejeni v 1 delovnem dnevu
•  redno vzdrževana spletna stran vam daje kredibilnost resnega podjetja
•  na voljo smo vam vsak delovnik med 8. in 16. uro
•  kvalitetno opravljeno delo
•  svetovanje in pomoč pri pripravi zanimive vsebine

Strategija visokih začetnih cen (posnemanje smetane)

Izhaja iz domneve, da obstaja dovolj velik tržni segment, kjer so kupci pripravljeni kupiti izdelek takoj, ko se pojavi na trgu in to tudi po visoki ceni. Takim kupcem je poglavitno to, da so prvi, ki uporabljajo novosti. Cilj podjetja v tem primeru je zajeti tiste kupce, katerih povpraševanje   je   cenovno   neelastično.   Z   zniževanjem   cene   na   kasnejših   stopnjah življenjskega cikla pa postopoma pridobiti še kupce, katerih povpraševanje je cenovno elastično. Oblikovanje ustrezne prodajne cene je lahko usodnega pomena za tržni uspeh novega izdelka. Podjetja se mnogokrat srečujejo s težavami, ki so posledica nepopolnih podatkov o zunanjih in notranjih dejavnikih, ki jih mora upoštevati pri oblikovanju prodajnih cen. V splošnem ima na voljo dve strategiji:

Izhaja iz domneve, da obstaja dovolj velik tržni segment, kjer so kupci pripravljeni kupiti izdelek takoj, ko se pojavi na trgu in to tudi po visoki ceni. Takim kupcem je poglavitno to, da so prvi, ki uporabljajo novosti. Cilj podjetja v tem primeru je zajeti tiste kupce, katerih povpraševanje   je   cenovno   neelastično.   Z   zniževanjem   cene   na   kasnejših   stopnjah življenjskega cikla pa postopoma pridobiti še kupce, katerih povpraševanje je cenovno elastično.

Ta strategija ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Bistvena prednost je prav gotovo ta, da lahko podjetje doseže načrtovani dobiček z majhnim obsegom prodaje (še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je izdelek na stopnji uvajanja precej obremenjen s stroški). Seveda so za odločitev o omenjeni strategiji nepogrešljive informacije o številu kupcev, ki želijo posedovati novosti in o stopnji elastičnosti njihovega povpraševanja. Poleg tega je pomembno presoditi, kakšne so možnosti za pridobivanje ostalih kupcev s postopnim zniževanjem cen. Zavedati se moramo, da bodo nekateri kupci ob občutno nižji ceni zavrnili izdelek, ker ga bodo ocenjevali kot blago, ki je prešlo iz mode. Potrebujemo pa tudi informacije o namerah in odzivih konkurentov. Lahko se namreč zgodi, da se kasneje pojavijo privlačnejši konkurenčni izdelki, ki pridobijo naklonjenost ostalih kategorij kupcev.

Strategija nizkih začetnih cen (penetracijske cene)

Cene so nižje od cen podobnih konkurenčnih izdelkov. Izhaja iz domneve, da se kupci razmeroma enako odzivajo na cene in da je zanje značilna velika cenovna elastičnost povpraševanja. Tudi v tem primeru potrebujemo informacije za odločanje, predvsem kar zadeva občutljivost na ceno in na morebitne spremembe le-te. Poleg tega pa je potrebno ugotoviti, ali bo izdelek pridobil naklonjenost kupcev le za kratek čas, ali pa bo doživel svojo zrelost, ko ga bo sprejela večina kupcev. Penetracijske cene omogočajo hiter prodor na trg in rast tržnega deleža, vendar so običajno potrebna velika vlaganja v tržno komuniciranje in prodajne poti, kar povečuje celotne stroške in tveganje, ki je povezano z vprašanjem, kaj če izdelek ne bo doživel stopnje zrelosti in množičnega odziva pri kupcih.

Vsekakor je strategija nizkih začetnih cen primernejša za izdelke množične proizvodnje, še zlasti, če so prisotni prihranki obsega. Zavedati se moramo, da je omenjena strategija manj fleksibilna od prve. Penetracijske cene je težko kasneje zviševati, zato se lahko podjetje ob porastu cene neke pomembne surovine hitro obtiči pod točko preloma.

Nekaj možnih primerov iz prakse:

• Razvojni oddelki ne razvijajo novih izdelkov zase ampak zato, da bi jih kupci kupili. Če ne poznajo njihovih potreb, bodo razvili novosti po svojih predstavah.
• Prodajno osebje v pohištvenem salonu je lahko zelo prijazno. A to nič ne pomaga, če je montažer pohištva neprijazen in kupcu ob montaži umaže stanovanje.
• Finančnik bi seveda rad videl čim manj zalog in nič odlogov plačil, potrošniki pa želijo čim večjo izbiro in večjo prilagodljivost plačilnih pogojev.

Takšno razmišljanje pomeni, da marketing oziroma poslovna filozofija, ki postavlja v središče zadovoljstvo potrošnika, mora vplivati na številne dele podjetja. To ne pomeni, da je marketing kot poslovna funkcija pomembnejši od drugih funkcij. Lahko pa je vezni člen med različnimi poslovnimi področji v podjetjih. Zadovoljstvo potrošnika v kateremkoli delu podjetja nam ne bo škodilo.

Povečanje prodaje ne pomeni nujno tudi povečanja dobička. Kako ob sedanji prodaji doseči večji dobiček? Je res nujno, da oglašujemo knjigo v Večeru? Je, če potencialni kupci berejo Večer. Če ne, je to lahko tudi nepotreben izdatek. To pomeni, da moramo najprej zelo dobro poznati svoje kupce oziroma potencialne uporabnike naših izdelkov/storitev. Vedeti moramo kdo so potencialni kupci našega izdelka. kakšne so njihove potrebe, predvideti njihove želje, vedeti ali se o nakupu odločajo sami ali na njihovo odločitev še kdo vpliva, kdaj se odločajo za nakup določenih vrst izdelkov, kje jih kupujejo, katera lastnost izdelka je za nakupno odločitev najpomembnejša, kako pogosto kupujejo naš izdelek, ali ob tem potrebujejo še kaj drugega, ali želijo dostavo izdelka na dom itd…
Primer:Knjiga ima trde platnice in zelo dober tisk. Če je to za potrošnike zelo pomembno, izdatke lahko upravičimo. Če pa bi bili enako zadovoljni z žepno izdajo, je naša investicija nepotrebna in nam znižuje dobiček. Do teh ugotovitev lahko pridemo prek pogovorov s kupci, pripravimo anketne med obiskovalci knjigarn, naročimo raziskavo pri ponudniku tržnih raziskav itd.

Ker je področji oziroma aktivnosti, ki so direktno povezane s potrošniki in njihovim zadovoljstvom zelo veliko, poskušamo na različne načine struktuirati svoje delo oziroma načine za doseganje zadovoljstva svojih potrošnikov. V slovenski poslovni praksi se je uveljavil koncept marketinškega spleta (angl. marketing mix) oziroma koncept 4 P-jev oziroma 7 P-jev. Ključna kritika koncepta se nanaša na njegovo transakcijsko usmerjenost. Spodbuja nas k razmišljanju o naslednji prodaji, o naslednji tarči (kupcu), o naslednji transakciji itd. Velikokrat bi bilo poslovno učinkoviteje razmišljati o nadgradnji in dopolnitvi prve transakcije z naslednjimi, bogatejšimi menjavami med podjetjem in kupci.

V praksi to pomeni razmišljanje, koliko je za podjetje vreden kupec v času, ko bo aktivno kupoval. Koliko avtomobilov bo 30-letnik kupil do svoje smrti, koliko smuči bo zamenjal itd. To nas pripelje do ugotovitve, da z izgubljenim kupcem avtomobila nismo izgubili 4 milijonov ampak 20 in več milijonov tolarjev. Da pa bo dejansko tudi ostal zvest našemu izdelku, je potrebno narediti več kot samo enkratno prodajno ali oglaševalsko akcijo. Torej več kot samo aktivnosti v okviru modela P-jev. Tudi popust na zvestobo ne pomaga. Potrebno je stalno razmišljanje o njegovih potrebah in te potrebe zadovoljiti skozi menjavo. To pa je osnovno razmišljanje v marketingu.

Kljub pomankljivostim koncepta, ga v nadaljevanju, zaradi njegove uveljavljenosti v Sloveniji, poglejmo malo bolj podrobno.

Cilj merchandisinga je v pravilnem in učinkovitem razporejanju in pozicioniranju izdelkov na police v prodajalnah trgovskega podjetja in na ta način doseči povečanje rentabilnosti naročnika. Merchandising vpliva na ugled blagovne znamke naročnika, zvestobo in zadovoljstvo porabnikov.

Zlaganje in polnjenje polic

Razpoložljivost in opaznost med množico konkurenčnih izdelkov je ključnega pomena uspešnega poslovanja podjetja.

Namen zlaganja izdelkov, polnjenja polic in merchandisinga je v povečanju prisotnosti izdelkov na polici in njihovi opaznosti. Če izdelka na polici ni, se porabnik najverjetneje odloči za konkurenčni izdelek. Gre za neprekinjeno metodo pospeševanja prodaje skozi daljše obdobje. Konkurenca nikoli ne spi in če tudi prodaja vam raste, lahko izgubljate na tržnem deležu.

Vrednost blagovne znamke temelji na tem, kakšna je vrednost za nas. Poskrbimo, da odraža vrednost blagovne znamke glede na to, kako jo nameravamo uporabiti. Kakšne možnosti imate za gradnjo vrednost blagovne znamke? Kako lahko povečate koristi ali zmanjšati stroške?

Načrt, načrt, načrt. Hitrost, učinkovitosti in uspešnosti integracije blagovne znamke so ključne: Ne želite si, da bo blagovna znamka v negotovosti, ker tako izgubljamo čas, denar in napor. Če želite dodano vrednost svoje blagovne znamke le-to zahteva  jasen načrt! Korak za korakom je načrt ukrepov za vse vpletene.

Identiteta znamke:

• vsebuje vse bogastvo znamke,
• predstavlja potencial za različna pozicioniranja v različnih segmentih,
• omogoča usklajeno in kontrolirano komuniciranje,
• in je hkrati refleksija stvarnega sveta znamke.

Izostritev identitete znamke:

• Kakšna je ali naj bo znamka na različnih tržiščih?
• Kako usladiti nesoglasja o tem, kaj znamka je, znotraj podjetja?
• Kako popraviti slabo upravljanje identitete znamke?
• Kako znamka deluje na posameznem segmentu?
• Ali in kako znamko razširiti v nove (pod)kategorije?